Pisec / Risar: Joe Casey / Steve Parkhouse
Založnik: Dark Horse Comics, 2004
Miniserija (4 cifre)
Prave nočne more ne čakajo na naše sanje skozi katere spustijo razne kreature, ki nas nato preganjajo vse dokler se premočeni ne zbudimo in tipamo za stikalom, za katerega upamo, da bo odgnal vso to zalego, nak, prave nočne more so ujete v vsakdanjem življenju, te more prežijo na vsakem koraku in na prvi pogled jih morda sploh ne prepoznamo, ponavadi je že itak prepozno, preden se zavemo, da zmaja več ne bomo nikoli ujeli (a lovili ga še vedno bomo), preden se zavemo, da teror, ki ga nekdo izvaja nad svojo družino, ni venomer pogojen s fizičnim obračunavanjem temveč je teror še mnogo hujši, ko gre za psihološko nasilje, ki je na prvi uč nevidno, a z drugim očesom je že možno uzreti in začutiti vso njegovo prikrito moč.
Joe Casey ni ravno sinonim za resnejši strip, v tem primeru realistično satiričen strip, saj so mu bližji Superman, Hulk, Cable, X-Men in ostali tipično ameriški predstavniki kostumov. In kaj pričakovati od pisca, ki je na začetku okleval, a pogumno prevzel odgovornost in se vrgel v žanr, ki je za pisca venomer pošten izziv, ki mu pravimo moderni horor? Ne ravno dosti in tudi sam sem najprej dvomil v vsebinsko kakovost serije. A že po prvi številki so se vsi dvomi razblinili in Casey me je dodobra prepričal v njegov talent.
V prvi številki spoznamo povprečno ameriško družino Vale, ki je popolno nasprotje iluzorne ameriške družine, ki živi v ameriškem snu. To je temna plat, tista zamolčana, ponavadi vedno znotraj štirih sten. Tu je mama Barb, venomer ubogljiva, krotka in tiha, brezmočna in ustrežljiva. Oče Vincent je zapiti agresivec, nezadovoljen s svojim življenjem in ne more kontrolirati svojega besa, ki se mu je nabral v vseh teh letih. Na skrivaj jemlje crack in znori za vsako malenkost. Seveda je za vsako njegovo tegobo kriva žena Barb, ki je potem tarča njegovih izbruhov. Zanemarjen debeluh je že davno pozabil, kaj pomeni družina. Zanj je pomembno to, da je na mizi vedno hrana, s katero se nažira in da je v hladilniku sveže mleko. A ravno tu se zalomi – mleko je vedno skisano in sin Fletcher (katerega fetiš je seciranje crknjenih živali), ki je pravtako eksploziven kot oče, bo med večerjo zagnal kozarec v steno in vso krivdo zvalil na mamo. In tu je še hči, ki se goni s profesorjem za telovadbo in ji je šola na zadnjem mestu.
A kljub disharmoniji, ki vlada v družini je Barb še vedno skrbna mama in ji družina še vedno predstavlja smisel njenega obstoja – biti dobra mati in dobra žena. In Casey se tule izkaže kot mojster karakterizacije. Že v prvi številki začutimo njeno stisko, njeno trud, ki ga vloži za zdrav odnos v družini, njen požrtvovalen odnos in njeno ljubezen. In tu počasi vstopa že temna plat ameriškega sna – Barb ima med kuho družbo – televizor – natančneje oddajo Leave It To A Mother, v kateri ljubka ameriška mama deli nasvete, kako biti perfektna mama, kako vzgajati otroka, kako razvajati moža, ipd. Leave It To A Mother Barb predstavlja ideal popolne matere in žene, popolne družine – z ljubko ameriško mamico se identificira in se slepi pred dejanskim stanjem, ki vlada v njeni družini. Barb je že od malega vzgojena, da so mediji tisti, ki učijo kako pravilno živeti, ki poznajo razliko med dobrim/zlim.
In tu je raznašalec mleka – zagonetni možakar, ki je še bolj zanemarjen od Vincenta, ki vsako jutro prinese mleko. In nekega jutra je Barb v sama v hiši, kjer jo zaloti mlekar...
In tu se nočna mora v predmestju komaj začne...
Risarju Steve Parkhousu je uspelo iz Caseyevega scenarija iztisniti umazano, grobo, na hipe temačno sliko, ki vdihne vsakemu kadru realističen pridih z vso umazanijo; pravtako so karakterji prežeti s svinjarijo in lažmi, s katerimi manevrirajo v svojem življenju. Veličina svinčnika je ujeta v prizorih, kjer Vincent fizično obračunava z Barb in v prizorih in v preobrazbi Barb.Leave It To A Mother predstavlja dobro protiutež v stripu – Caseyu je s tem dodobra uspelo porušiti ideal sodobne ameriške družine in z nekakšnim 'requiem for a dream-ovskim' pristopom izpostaviti dejanske probleme sodobne patriarhalne družine, ki pa jih ne srečamo samo v Ameriki, temveč je takšnih družin zaradi socialne in ekonomske stiske vedno več.
Parkhouse in Casey sta uspela zgraditi trdno fabulo, ki nam lepo prikaže od kod izvira vso nasilje v družini in kaj je tisti vzrok, ki botruje vedno večjemu številu člankov v črni kroniki...
A kljub disharmoniji, ki vlada v družini je Barb še vedno skrbna mama in ji družina še vedno predstavlja smisel njenega obstoja – biti dobra mati in dobra žena. In Casey se tule izkaže kot mojster karakterizacije. Že v prvi številki začutimo njeno stisko, njeno trud, ki ga vloži za zdrav odnos v družini, njen požrtvovalen odnos in njeno ljubezen. In tu počasi vstopa že temna plat ameriškega sna – Barb ima med kuho družbo – televizor – natančneje oddajo Leave It To A Mother, v kateri ljubka ameriška mama deli nasvete, kako biti perfektna mama, kako vzgajati otroka, kako razvajati moža, ipd. Leave It To A Mother Barb predstavlja ideal popolne matere in žene, popolne družine – z ljubko ameriško mamico se identificira in se slepi pred dejanskim stanjem, ki vlada v njeni družini. Barb je že od malega vzgojena, da so mediji tisti, ki učijo kako pravilno živeti, ki poznajo razliko med dobrim/zlim.
In tu je raznašalec mleka – zagonetni možakar, ki je še bolj zanemarjen od Vincenta, ki vsako jutro prinese mleko. In nekega jutra je Barb v sama v hiši, kjer jo zaloti mlekar...
In tu se nočna mora v predmestju komaj začne...
Risarju Steve Parkhousu je uspelo iz Caseyevega scenarija iztisniti umazano, grobo, na hipe temačno sliko, ki vdihne vsakemu kadru realističen pridih z vso umazanijo; pravtako so karakterji prežeti s svinjarijo in lažmi, s katerimi manevrirajo v svojem življenju. Veličina svinčnika je ujeta v prizorih, kjer Vincent fizično obračunava z Barb in v prizorih in v preobrazbi Barb.Leave It To A Mother predstavlja dobro protiutež v stripu – Caseyu je s tem dodobra uspelo porušiti ideal sodobne ameriške družine in z nekakšnim 'requiem for a dream-ovskim' pristopom izpostaviti dejanske probleme sodobne patriarhalne družine, ki pa jih ne srečamo samo v Ameriki, temveč je takšnih družin zaradi socialne in ekonomske stiske vedno več.
Parkhouse in Casey sta uspela zgraditi trdno fabulo, ki nam lepo prikaže od kod izvira vso nasilje v družini in kaj je tisti vzrok, ki botruje vedno večjemu številu člankov v črni kroniki...
- Bi radi shujšali?
- Si želite postavnega in zapeljivega telesa?
- Ste v svojem življenju nesrečni in ste siti večne krivde ob žretju Big Maca?
- Hočete biti zvezda, v centru pozornosti, želite postati attention whore?
- Evo, tule je revolucionarna preizkušena dieta, ki vam bo omogočila da uresničite (ameriški) sen! Klikni na spodnji ReceptTM!
LE EN KLIK VAS LOČI DO VAŠEGA NOVEGA VITKEJŠEGA ŽIVLJENJA!
Priporočam!
1 komentar:
Wгiting busineѕs an Executivе Summary for an Exiѕting CοmpanyEvеry company shoulԁ have proѵеn lеadershiр.
Ηere is my page; internet marketing reseller
Objavite komentar