Včeraj preždel dobrih 6 ur v profi glasbenem studiju, kjer sem prisostvoval delu dveh avdio gurujev in karnaži ubogega kitarista, ki se je na vse pretege trudil odigrati nekje 7-8 sekundni del, a ga je ob dveh zjutraj že pošteno matral spanec. Občudovanja vreden podvig saj smo na koncu bili skoraj zadovoljni s posnetim materialom. Vzdušje, ki preveva te prostore ponoči je neopisljivo. Mehke sence, ki jih rišejo lučke na Mešalni Mizi (ja, z veliko začetnico) se tako fino prepletajo z zvočnimi posnetki, da so že prav čarobne. Pravtako je čaroben rahlo psihotični avdio tehnik, ki se v tisti navidezni zmedi gumbov in lučk tako hitro znajde. Zanimivo delo, ki pa zahteva več kot enega človeka in več kot le dve ušesi... Po nacejanju s kavo v Ortoju šel spat nekje ob 4-ih zjutraj, bahh...
Mirna nedelja ob goltanju špinače, krompirejevega pireja, mange Monster, poslušanju Bark Psychosis, Don Caballero in prisiljevanju dokončnega ogleda filma Constantine. Na koncu skoraj obupal, se počutil nategnjeno (na suho) in prebral še 205 cifro Hellblazerja...
Ni komentarjev:
Objavite komentar